Razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja ter obvladovanje teh sistemov zahtevata vse več znanja, to pa predpostavlja sistematični razvoj interdisciplinarnega polja, v katerega največkrat vstopajo filozofija in sociologija vzgoje, psihologija in pedagogika. Ta polja so danes vzpostavljena že skoraj v vseh evropskih državah, pogosto na visokošolskih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem učiteljev oziroma drugih strokovnih delavcev v šolstvu. Njihovo delo je tesno povezano z odgovornimi nacionalnimi oziroma nadnacionalnimi organizacijami (Evropska komisija, Svet Evrope, OECD ipd.). Med bolj vidnimi središči so University of London (Institute of Education), Umea Universitet (TNTEE), University of Twente (CHEPS), OSI – Institute of Education Policy, Budapest idr. Raziskovalna skupina je s temi središči že povezana v konkretnih projektih.
V Sloveniji se je to področje okrepilo v zadnjem desetletju; ob upoštevanju doslej opravljenih raziskav, njihovega pomena za prenovo sistema vzgoje in izobraževanja ter ob tem vzpostavljenega mednarodnega sodelovanja je mogoče pričakovati razvoj tega disciplinarnega področja ter dvig raziskovalnih zmogljivosti.
Globalizacija, informacijska družba, znanstveni in tehnični napredek se običajno navajajo kot ključni faktorji hitrih in kompleksnih družbenih sprememb, ki v končni instanci merijo na stanje in razvoj človeških virov ter na strategije njihove (re)produkcije. V tem kontekstu je posebej izpostavljeno mesto sistemov izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanja dolgoročnih ter učinkovitih strategij (politik) na tem področju. Raziskave in razprave v mednarodnem prostoru v sedanjem obdobju izhajajo iz teoretsko elaboriranih načelnih predpostavk in iz konceptualnih zamisli na posameznih segmentih sistema, ki pa še vsebujejo vrsto dilem, ter nakazujejo nekatere tipične strateške rešitve. Predlagana raziskava bo omogočila sistematično sodelovanje v teh razpravah, vključno z razreševanjem konceptualnih dilem in oblikovanjem praktičnih rešitev. Pri tem bo sledila najnovejšim tendencam ter se v mednarodnem pogledu ne bo omejevala le na uporabo spoznanj doma, pač pa tudi na aktivno vlogo Slovenije v mednarodnem prostoru.
Raziskava bo potekala na treh ravneh: raven analize splošnih načel edukacijskih politik ter raven specifičnosti posameznih segmentov šolskega sistema se bosta povezovali in zaključevali na ravni predlaganih rešitev. Prva in druga raven sta zasnovani teoretsko in komparativno, tretje pa pridobljena spoznanja sintetizira h konkretnim rešitvam ob upoštevanju razmer v Sloveniji.
Namen raziskave je, da prispeva k poglobljenemu opredeljevanju transdisciplinarnih (filozofsko-sociološko-psihološko-pedagoških) podlag edukacijskih politik in s tem h konstituiranju področja edukacijskih politik kot interdisciplinarnega polja, to je, posebnega raziskovalnega področja z razpoznavnim metodološkim instrumentarijem in terminologijo, ter da predstavi in analizira stanje na tem področju v mednarodnem prostoru.
2001 – 2004